Otok Pag
Pag je otok romantike, čudovitih sončnih zahodov, neraziskanih kotičkov, skrivnih plaž, vina, odlične hrane in še mnogo drugega. Je peti največji hrvaški otok ter tisti z najdaljšo obalo. Na otoku sta dve večji mesti, istoimenski Pag in Novalja. Razdeljen je na dve županiji, južni in osrednji del otoka spadata pod Zadrsko županijo, severni pa pod Ličko-senjsko županijo. Obiskovalce navdušuje z nežnim vonjem po žajblju, gričevnatimi pobočji in simpatičnimi ovcami, ki jih lahko srečamo med potepanjem po naravi.
Geografija
Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Je dolg (58 km) in ozek otok (2-10 km), ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Njegova obala je izmed vseh otokov na Jadranu najbolj razčlenjena in tudi najdaljša. Meri kar 302 km. Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta Paški zaliv, na koncu katerega leži zaliv Caska, in zaliv Stara Novalja. Večji del otoka je kamnit, ostale površine prekrivajo makija, pašniki, travniki, gozdovi in vinogradi.
Na otoku stalno živi 9.059 prebivalcev (popis 2011).
Podnebje
Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) gojijo vinsko trto in sadje.
Noben večji hrvaški otok pozimi ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag. Veter, ki piha čez Velebitski kanal, nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam. Od tod izvirajo znani paški prehrambeni izdelki, kot so paški sir, paški pršut in paška jagnetina.
Zgodovina
V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje. Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte. Ti so služili za obrambo pred Iliri. Zgradili so večje obrambne objekte v Cissi (današnji Caski), Novalii (Novalji), in nekaj manjših objektov v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod. Postavili so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij. V srednjem veku je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta 1409 do 1797 so bili njegovi lastniki Benečani, nato pa je postal del avstrijskega cesarstva.
Metajna
Metajna je mirno naselje z 250 prebivalci v severovzhodnem delu otoka, ki mu domačini pravijo Barbati. Ima okoli 250 prebivalcev. Upravno sodi pod Novaljo, ki je središče severnega dela otoka, cerkveno pa skupaj z južnim delom otoka pod župnijo Pag, ki je del Zadarske nadškofije.
Metajna leži ob morju, z dveh strani jo obkrožajo kraške vzpetine (Panos, 208 m), s četrte pa zelena kotlina z nizkim mediteranskim rastlinjem. Današnja Metajna je nastala na koncu 17. oziroma v začetku 18. stoletja s priselitvijo družine Kurulić in Dapković (danes Datković) iz mesta Pag zaradi ribolova. Metajna se je imenovala tudi Južno Selo, najverjetneje pa je Metajna ime dobila po meti. Iz kraja se razprostira razgled na celoten Paški zaliv.
Kultura in znamenitosti
V Metajni se nahaja cerkev Obiska blažene Device Marije, ki je bila zgrajena leta 1487. Zvon na cerkvi datira v leto 1521 in je tretji najstarejši zvon Zadrske nadškofije.
Metajna se po letu 1980 vedno bolj uveljavlja s turistično ponudbo, katere osnova so čisto morje, peščene plaže in domači pridelki. Gastronomi lahko uživajo v paškem siru in jagnjetini, grozdju in figah, sveže ulovljenih ribah ter domačem prošeku v lokalih Težak, Riva, Metajna, Sidro in Lanterna. Poleti so na rivi organizirani ribiški večeri ob živi glasbi, domačem vinu in s svežimi ribami.
Plaže
Najbližja in najbolj zasedena je glavna plaža, ki se razprostira ob celotni dolžini vasi. Za vzpetino Vidikovac se nahajata plaži z naravno senco Sunčana in Zaglava (750 m). Najbolj znana je prodnata plaža Ručica (1 km), do katere je mogoče z avtom ali peš skozi Kanjon. Naslednja lepotica je Beritnica (2 km) s plitko gladino morja, tremi skalami in prečudovito naravno podobo. Nad Beritnico se nahaja znano plezališče Stogaj, eden od najbolj spektakularnih kamnitih stolpov na Jadranu. Bolj samotne in oddaljene so plaže Slana (3 km), Malin, Susac (3,5 km) in plaže na drugi strani rta sv. Krištofa s pogledom proti Karlobagu in Velebitu. Te so najlaže dosegljive s čolnom.
Life on Mars
Life on Mars Trail je odlična predsezonska športno-turistična prireditev, ki v Metajno na Pag pritegne vedno več tekmovalcev, navijačev in radovednežev.
Po začrtani poti različnih dolžin in težavnostnih stopenj (7 km, 14 km, 23 km in 25 km) se gibamo mimo nekaterih najlepših plaž na celotnem Jadranu. Plaže Ručica, Beriknica, Slana in Selina, pa tudi plezalna skala Stogaj nikogar od udeležencev ne pušča ravnodušnega.
Pag je sam po sebi zelo raznolik in zanimiv za raziskovanje, nahaja pa se na privlačnem prostoru, in sicer v bližini velikega števila narodnih parkov (Kornati, Plitvička jezera, Paklenica in Severni Velebit); naravnih parkov (Velebit, Vransko jezero) in zgodovinskih mest (Nin, Zadar in Šibenik).
Koristne povezave
HAK - CESTNINA
Vožnja na relaciji Ljubljana – Metlika – Posedarje – Metajna traja z osebnim avtomobilom okoli 4 ure in pol (400 km). Cestnina Novigrad-Posedarje stane 95 HRK.
JADROLINIJA – TRAJEKT
Na Pag je mogoče priti tudi po krajši poti (260 km), ki pa časovno ni dosti hitrejša: Ljubljana – Ilirska Bistrica – Reka (cestnina 10 HRK) – Prizna – Žigljen – Metajna. Odhod trajekta iz Prizne je vsako uro. Vožnja z njim traja 15 minut. Cena vozovnice je 17 HRK na osebo, za avto boste plačali še 96 HRK.
AVTOBUS
Ob koncih tedna iz Ljubljane na Pag vozi Flixbus. Cena vozovnice je od 30 EUR naprej. Na voljo so tudi druge redne povezave prek Reke in Zadra s prestopanjem na lokalne medkrajevne linije.
Vremenska napoved
(V primeru, da v okencu ni prave lokacije, vpišite “Metajna, Lika-Senj”.)